Nedelja, 20. 9. 2020: 25. nedelja med letom

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 55,6-9
Psalm: Ps 145,2-3.8-9.17-18
2. berilo: Flp 1,20-24.27
Evangelij: Mt 20,1-16

Vrstica iz evangelija: »Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal‹« (Mt 20,4)

1. berilo (Iz 55,6-9)

Iščite Gospoda, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu! Krivični naj zapusti svojo pot in hudobni svoje misli. Vrne naj se h Gospodu, da se ga bo usmilil, k našemu Bogu, ki je velik v odpuščanju. Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota, govorí Gospod. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moja pota nad vašimi póti in moje misli nad vašimi mislimi.



Psalm (Ps 145,2-3.8-9.17-18)

Odpev: Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo.

Vsak dan ti bom prepeval slavo,
hvalil bom tvoje ime na vekov veke.
Velik je Gospod in nadvse hvale vreden,
njegova veličina je nedoumljiva.

Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo.


Gospod je milostljiv in usmiljen,
počasen za jezo in velik v dobroti.
Gospod je dober vsakomur,
usmiljen je z vsemi svojimi deli.

Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo.


Gospod je pravičen na vseh svojih potih,
dobrotljiv v vseh svojih delih.
Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo,
vsem, ki ga kličejo v zvestobi.

Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo.




2. berilo (Flp 1,20-24.27)

Bratje in sestre, Kristus bo poveličan v mojem telesu, bodisi z življenjem bodisi s smrtjo. Kajti življenje je zame Kristus in smrt dobiček. Če pa živeti v telesu zame pomeni prinašati sad, res ne vem, kaj naj si izberem. Razpet sem namreč med dvojim: po eni strani hrepenim, da bi se rešil telesa in bil s Kristusom, kar bi bilo dosti boljše, po drugi strani pa je zaradi vas bolj potrebno, da ostajam v svojem telesu. Da le živíte tako, kakor je vredno Kristusovega evangelija! Tako bom, bodisi da pridem in vas vidim, bodisi da me ne bo pri vas, slišal o vašem vedênju, kako stojite trdnó v enem duhu in kako se enodušno bojujete za vero evangelija.



Evangelij (Mt 20,1-16)

Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogódil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Zakaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹

Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovóril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.«